Poročilo 2. mednarodnega strokovnega kongresa gluhoslepih

Drugi mednarodni strokovni kongres o gluhoslepoti pod naslovom

»Gluhoslepota – Družbeni problem«,

je potekal 15.9.2007 v prostorih Društva Vojnih invalidov Ljubljana, Malenškova 1 s pričetkom ob 9:30 uri.

Kongresa se je udeležilo 45 udeležencev – gluhoslepih, njihovih svojcev, širša in strokovna javnost.

 

 

Kongres je bil namenjen predstavitvi problematike gluhoslepih z namenom, da jo osvetlimo iz različnih vidikov. Kongres so otvorili pozdravni nagovori: podpredsednice društva Dlan gospe Petre Rezar, podžupana gospoda Janija Möderndorferja in predstavnice Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve gospe Dane Batič. Po uvodnih pozdravih sta sledili pripovedi zgodb dveh gluhoslepih oseb. Gospod Vinko Trinkavs je predstavil »Zgodbo samotarja na golem otoku« in Metka Knez je spregovorila o srečevanju in spoprijemanju z ovirami gluhslepote. Poudarek obeh pripovedi zgodb je bil v predstavitvi ovir gluhoslepih oseb v praksi, s katerimi se gluhoslepe osebe srečujejo v vsakdanjem življenju. Maša Gedrih – prostovoljka društva je predstavila položaj gluhslepih oseb v Sloveniji, pomen osebne asistence, tolmačev za gluhoslepe osebe, spremljevalcev in prostovoljcev ter predstavila svojo izkušnjo srečevanja z gospodom Vinkom.

V osrednjem delu II. strokovnega kongresa so s svojimi prispevki nastopili vodja oddelka za diskriminacijo pri varuhinji človekovih pravic gospod Boštjan Vernik, predstavnica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve gospa Dana Batič in prof. dr. Matjaž Debevc. Z nami so bili tudi tuji gostje: gospa Sanja Tarczay predsednica Društva gluhoslepih – »DODIR« na Hrvaškem in l predsednik Društva gluhoslepih iz Madžarske.

Gospod Boštjan Vernik je v svojem prispevku Pravno varstvo invalidov (gluhoslepih oseb) v Sloveniji predstavil kakšno je pravno varstvo, ki se zagotavlja invalidom in s tem tudi gluhslepim osebam v Sloveniji. Gluhoslepe osebe, kot osebe s specifično dvojno okvaro vida in sluha, v Sloveniji nimajo posebej zagotovljenega pravnega varstva. Pravno varstvo je zagotovljeno invalidom na splošno, kamor so vključene tako slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne osebe.

Med pomembnimi pravicami v okviru pravnega varstva je gospod Vernik izpostavil prepoved diskriminacije. Poudaril je, da je v Sloveniji prepovedana vsakršna oblika diskriminacije, ki je povzročena namerno, bodisi nenamerno. Neposredna prepoved diskriminacije je določena v 14. členu Ustave RS, ki govori o enakosti pred Zakonom. Prav tako pa prepoved diskriminacije določa načelo enakega obravnavanja. Druga pomembna točka, ki jo je v svoji predstavitvi izpostavil gospod Vernik, je pravica do dostopnosti in načela enakega obravnavanja. Vsem državljanom mora biti omogočen dostop in komunikacija z državo, lokalno oblastjo in nosilci javnih pooblastil; arhitektonskih kot tudi komunikacijskih ovir. Pri gluhoslepih osebah največjo težavo predstavljajo komunikacijske ovire. Vsem mora biti omogočen način komunikacije in dostop na njim primeren način. Med možnostmi, ki odpravljajo komunikacijske ovire je gospod Vernik izpostavil možnost pisne komunikacije (pisno naslovljena pošta, pisanje po elektronski pošti, možnost, da slepi pišejo v braillovi pisavi (brajici) in da gluhi uporabljajo tolmača).Gospa Dana Batič, predstavnica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je predstavila invalidsko varstvo invalidov v sistemu socialnega varstva v Sloveniji. Invalidsko varstvo v Sloveniji se zagotavlja v okviru 70 zakonov in podzakonskih aktov. V svoji predstavitvi je gospa Dana Batič izpostavila naslednje najbolj pomembne zakone, ki zagotavljajo varstvo invalidov v Sloveniji: • Zakon o invalidskih organizacijah, • Zakon o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, • Osnutek predloga Zakona o izenačevanju možnosti, ki je še kot delovno gradivo. Gospa Batičeva je ob predstavitvi navedenih pravnih predpisov povedala, da je v pripravi tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi. Zakon o dolgotrajni oskrbi bo vključeval poglavje o Osebni asistenci, ki bo uvedena kot pravica. Ob tem se je odprla zanimiva dilema kako in na kakšen način bo ta zakon urejal osebno asistenco? Zakon o dolgotrajni oskrbi pripravlja Ministrstvo za zdravje in bo predvideval zavarovanje za čas, ko bo oseba potrebovala dolgotrajno oskrbo (nego). Gospod Vernik je podal predlog, da bi moral osebno asistenco urejati Zakon o izenačevanju možnosti, ker gre pri osebni asistenci za socialni vidik nudenja osebne pomoči. V predstavitvi gospe Batičeve smo gluhoslepi na kongresu znova videli, da je invalidsko varstvo v Sloveniji urejeno na splošno in da vanj gluhoslepi kot skupina s specifično dvojno senzorno okvaro nismo posebej vključeni. Prof. dr. Matjaž Debevc je v svojem prispevku predstavil možnosti sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije, ki bo študentom s posebnimi potrebami omogočila enakovreden in kakovosten študij. Video predavalnica je prilagojena tako potrebam gluhih kot tudi slepih ter gluhoslepim študentom. Gospod Debevc je poudaril, da se bo s pomočjo računalnika, kamere in mikrofona dalo posneti predavanje, ki ga predava profesor v predavalnici. Do video predavalnice bo študent lahko dostopal preko spletne strani fakultete kamor je vpisan in bo lahko spremljal predavanja v njemu dostopni obliki. Video predavalnica bo omogočala: • prenos slike in zvoka predavatelja v predavalnici, • podnapise za gluhe, • prevajanje v znakovni jezik, • zvočne podnapise za slepe. Prvo snemanje video predavalnice bodo letos izvedli na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, kamor je vpisan en gluh študent. Gospa Sanja Tarczay predsednica društva gluhoslepih DODIR iz Hrvaške, predstavnica gluhoslepih v Evropi nam je predstavila položaj gluhslepih na Hrvaškem in aktivnosti društva Dodir. Bogate izkušnje gluhoslepih oseb na Madžarskem nam je predstavil gospod Tamás Gangl iz Madžarske. Poleg prispevkov gostov je bil odprt prostor za vprašanja in debato, v katero smo se vključevali prisotni na kongresu ter skupaj izoblikovali sledeče zaključke kongresa: 1. Organizirati delovni sestanek s predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter predstavniki Urada varuha človekovih pravic, 2. Organizirati III. strokovni kongres na temo izobraževanja gluhoslepih, 3. Opozarjati na gluhe in jih osveščati o preventivni skrbi za vid, ker je večina gluhoslepih kasneje oslepelih, 4. Prizadevati si, da bi gluhoslepi dobili svoj prostor v slovenski zakonodaji in da bi gluhoslepi imeli pravico do kakovostnega življenja s pomočjo in osebno asistenco 5. Redno obveščati Urad varuha človekovih pravic o tem kje se gluhoslepi srečujejo z diskriminacijo. Zapisala: Metka Knez, univ.dipl. socialna delavka