Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN je ob Mednarodnem dnevu maternega jezika organiziralo okroglo mizo z naslovom »Jezik ljudi z gluhoslepoto« z namenom povezati priznane strokovnjake s področij jezikoslovja, gluhoslepote in pravic invalidov, da prvič javno spregovorijo o taktilnem jeziku gluhoslepih, ki temelji na tipnem prenosniku – dotiku, in o pomembnosti uzakonitve pravice gluhoslepih do njegove uporabe.
Mednarodni dan maternega jezika obeležujemo 21. februarja z namenom spodbujanja spoštovanja lastnega maternega jezika in drugih maternih jezikov ljudi po vsem svetu, ohranjanja večjezičnosti ter jezikovne in kulturne raznolikosti (vir: Wikipedia). Materni jezik predstavlja temelj identitete vsakega posameznika, zato Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN že vrsto let osvešča javnost o skupini ljudi z gluhoslepoto, ki se ne identificira s slovenščino kot maternim jezikom, pač pa z različnimi prilagojenimi načini sporazumevanja, ki temeljijo na dotiku. Ob tej iztočnici so sogovorniki razpravljali o vprašanju, kaj definira jezik gluhoslepih in kako začeti uresničevati pravico ljudi z gluhoslepoto do njegove rabe v vseh plasteh družbenega življenja že od rojstva dalje.
Podžupan MOL Dejan Crnek je zbranemu omizju v Rdeči dvorani Mestne hiše v Ljubljani izrekel dobrodošlico v imenu Mestne občine Ljubljana – občine po meri invalidov. Pozdravil in pohvalil je prizadevanja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN ter izrazil vso podporo skupini ljudi z gluhoslepoto. Zbrane je nagovoril tudi predsednik Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN Janko Plesec.
Dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN ter tolmačica za ljudi z gluhoslepoto, je predstavila specifiko gluhoslepote in jezika ljudi z gluhoslepoto ter prilagoditve, ki jih ti potrebujejo pri sporazumevanju. Opozorila je, da ljudje z gluhoslepoto v Sloveniji še nimajo zakonsko urejenega statusa in iz njega izhajajočih pravic na številnih področjih, med drugim uradne pravice do jezika, niti nimajo na voljo strokovno usposobljenih tolmačev za gluhoslepe.
Boštjan Dragan, oseba z gluhoslepoto, član Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN in spletni vloger, je kot uporabnik in promotor taktilnega jezika gluhoslepih predstavil svojo osebno zgodbo in izpostavil, da je njegova dlan »pot v svet«.
O pomembnem vplivu, ki ga ima na duševno zdravje posameznika možnost, da se v skupnost vključuje kot njen enakopraven in enakovreden člen, kar zajema tudi zmožnost uporabe svojega jezika, je spregovorila doc. dr. Vera Grebenc, raziskovalka in profesorica na Fakulteti za socialno delo. Izpostavila je pomen jezika v smislu vključevanja v družbo in s tem zadovoljevanja osnovnih človekovih potreb; potrebe po varnosti, sprejetosti in spoštovanju.
O vprašanju, »ali razumem in sem razumljen kljub svoji drugačnosti«, ter z njim povezanim tolmačenjem ljudem z gluhoslepoto je razpravljala dr. Marjetka Kulovec, učiteljica znakovnega jezika na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana in strokovnjakinja na področju tolmačenja znakovnega jezika. Poudarila je, da za osebe z gluhoslepoto znakovni jezik ne zadošča, saj pri znakovnem jeziku postavljamo stvari v prostor, pri jeziku gluhoslepih pa to ni mogoče, zato je dotik izrednega pomena.
Mag. Petra Rezar, zakonita zastopnica Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN in učiteljica na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, je na podlagi lastne izkušnje poudarila pomen podpore osebam z gluhoslepoto v izobraževalnem sistemu. Trenutni šolski sistem ni prilagojen osebam z gluhoslepoto, ob tem pa je izpostavila tudi pomanjkanje znanja na tem področju znotraj šolskega sistema.
Red. prof. dr. Marko Stabej, slovenski jezikoslovec in predavatelj na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti, UL, je izpostavil družbeni problem v smislu nepotrebnih strahov in nevednosti, zaradi česar marsikdo ostane na obrobju, čeprav to ne bi bilo potrebno: »Nazadnjaško je prepričanje, da jezik postane jezik takrat, ko ima slovnico in slovar.« Dodal je, da se jezik standardizira tako, da ljudje z njim komunicirajo: »Jezik gluhoslepih je poseben jezik, ki ga moramo skupaj širiti.«
Vodja Službe za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo Marko Jenšterle je predstavil cilje in ukrepe, ki jih je Osnutek Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2020–2024 prvič sprejel posebej tudi za skupino ljudi z gluhoslepoto in s tem prilagojenim načinom sporazumevanja priznal enakovreden položaj, kot ga ima slovenščina. Spregovoril je o izumiranju in oblikovanju novih jezikov in poudaril, da ne vidi razloga, da ne bi govorili o jeziku gluhoslepih.
Sodelujoči so sprejeli naslednje sklepe:
– pri ljudeh z gluhoslepoto govorimo o jeziku gluhoslepih,
– jezik je temeljnega pomena za enakopravno vključevanje ljudi z gluhoslepoto v družbo,
– potrebno je zakonsko urediti pravico do tolmača za ljudi z gluhoslepoto,
– pomembna je podpora družini in otroku z gluhoslepoto tudi v izobraževalnem procesu.
Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje Mestni občini Ljubljana za dolgoletno podporo ter vsem sogovornikom, predstavnikom medijev in gostom, ki so se udeležili in sodelovali na dogodku.
