ODZIV NA ODDAJO PRISLUHNIMO TIŠINI: NOV ZAKON V POMOČ GLUHOSLEPIM

V Združenju gluhoslepih Slovenije DLAN se enotno odzivamo na oddajo Prisluhnimo tišini: Nov zakon v pomoč gluhoslepim, ki je bila predvajana in objavljena na RTV SLO, dne 29. junija 2024 in jo je pripravila Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS).

Oddaja Prisluhnimo tišini: Nov zakon v pomoč gluhoslepim je popolno zavajanje javnosti in služi kot manipulacija z gluhimi in naglušnimi. Torej najšibkejših prebivalcev, ki težko dostopajo do informacij. Če primerjamo obe oddaji Prisluhnimo tišini (iz aprila in junija 2024 – povezavi ob koncu zapisa spodaj) na temo zakona o gluhoslepih, hitro ugotovimo, da gre vselej za iste sogovornike, ki že od ustanovitve Združenja DLAN dalje, poskušajo uzurpirati področje gluhoslepote in v javnost plasirati napačne, zavajajoče informacije, z namenom zaviranja razvoja tega področja. To počno že 19 let! 

V oddaji se pojavlja kup neresnic, zavajanj in napačnih informacij, zato smo dolžni, da se odzovemo (na kratko tudi po tej poti) in pojasnimo. Daljša pojasnila in obrazložitve smo poslali medijem in institucijam.

Enačenje jezika gluhoslepih z znakovnim jezikom, kot je predstavljeno v oddaji, kaže na popolno nepoznavanje zadevne tematike, nestrokoven (laičen) pristop k obravnavi zadevne teme in škodi celotni skupnosti. Jezik gluhoslepih je edinstven in NI primerljiv s slovenskim znakovnim jezikom.

Tolmači za slovenski znakovni jezik, ki svojo usposobljenost dokazujejo s pridobljeno Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) niso usposobljeni za tolmačenje v jeziku gluhoslepih. Katalog znanj in spretnosti NPK za tolmač/ico slovenskega znakovnega jezika ne vsebuje znanja in kompetence za uporabo in tolmačenje jezika gluhoslepih. Izjava v. d. direktorja Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik je torej napačna, nestrokovna in ne more biti upoštevna. Še več, slednji govori v imenu vseh tolmačev SZJ, ki pa o njegovem stališču niso seznanjeni in vprašanje je, ali bi tolmači SZJ podprli njegovo izjavo. Njegove izjave razumemo kot provokacijo in diskreditacijo do gluhoslepih, podano z namenom blokade sprejema predloga zakona.

Jezik gluhoslepih je samostojen jezik kot so jeziki vseh manjšin skozi katerega se oblikuje mišljenje ljudi z gluhoslepoto, njihova percepcija, se razvija njihova osebnost in osebna rast.

V oddaji Prisluhnimo tišini: V javni obravnavi je zakon o jeziku gluhoslepih, ki je bila predvajana v aprilu 2024 (povezava spodaj) so predstavniki Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije javno priznali (minutaža 4:15 minut), da delajo s približno 10 osebami z gluhoslepoto. Pogoji za podeljevanje statusa reprezentativnosti so na podlagi Zakona o invalidskih organizacijah jasni. Združenje DLAN je že predhodno pridobilo status reprezentativnosti za osebe z gluhoslepoto in je na podlagi zgoraj navedenega gluhoslepota edina invalidnost v Sloveniji, ki je zastopana v dveh invalidskih organizacijah. Ob tem se zastavlja resno vprašanje korektnega podeljevanja statusa reprezentativnosti ZDGNS in namen takšnega delovanja.

Združenje DLAN deluje od leta 2005 in pokriva celotno Slovenijo, je pionir razvoja stroke dela z ljudmi z gluhoslepoto in razvoja jezika gluhoslepih v Sloveniji. V Združenju DLAN nastajajo številne strokovne in znanstvene publikacije na temo gluhoslepote in jezika gluhoslepih.

Prav tako jezik gluhoslepih NE diskriminira slovenski znakovni jezik kot je bila podana izjava predstavnika ZDGNS. Takšen argument je absurden in pravno očitno napačen, temelji pa na popolnem nerazumevanju koncepta diskriminacije. Gre za to, da sta skupini gluhoslepih in gluhih neprimerljivi in bistveno različni, kar pomeni, da ju je tudi pravno dopustno različno obravnavati. Pa tudi sicer gluhi s sprejemom zakona o uporabi jezika gluhoslepih ne bodo ničesar izgubili in ne bodo v ničemer prikrajšani. Izboljšanje položaja gluhoslepih, katerih status je neurejen in so ravno zaradi tega sami diskriminirana skupina, po naravi stvari pravno ne more predstavljati diskriminacije gluhih oseb. Položaja slednjih predlog zakona ne ureja, niti posredno, zaradi česar se pojavi vprašanje, kakšen interes zasleduje Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v postopku javne obravnave predloga zakona. Kaže se, kot da bi lahko Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije z nasprotovanjem zakonu branila izključno svoj finančni interes brez ozira na škodljive posledice, ki bodo s tem nastale za osebe z gluhoslepoto. Upamo, da temu ni tako, a se bojimo, da je.

Prav tako ni nepomembno, da Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije na letni ravni za razvoj jezika gluhoslepih prejme več kot več 90.000,00 EUR samo iz sredstev FIHO (natančneje v zadnjih petih letih 444.064,61 EUR), dodatno še iz Ministrstva za kulturo. Za razvoj jezika gluhoslepih pa je bilo v zadnjih štirih letih namenjenih skupno 9.403,96 EUR iz sredstev FIHO, pred tem Združenje DLAN ni prejelo nobenih drugih finančnih sredstev za ta namen.

Združenje DLAN se opira na mednarodne raziskave, ob tem pa opozarja, da gre izključno za ocene in ne število gluhoslepih. Le-te pri izračunu ocene gluhoslepote za posamezno državo upoštevajo enak pristop, in sicer na podlagi uradnega števila prebivalcev v posamezni državi. Združenje DLAN je pri pripravi Predloga zakona o uporabi jezika gluhoslepih posredovalo predvideno število uporabnikov zakona in ne zgolj oceno na podlagi demografskih kriterijev. Združenje DLAN je posredovano predvideno število uporabnikov zakona, ki pa v predlogu zakona NI bilo upoštevano.

Poudarjamo Združenje DLAN je edina organizacija iz Slovenije, ki predstavlja gluhoslepoto v mednarodnem prostoru in ki jo mednarodne organizacije priznavajo kot reprezentativno organizacijo. Pri tem je pomembno, da razumemo, da Združenje DLAN zastopa zgolj interese oseb z gluhoslepoto (in nobenih drugih skupin), kar je sicer tudi v skladu z mednarodno sprejeto doktrino, in sicer da naj invalidska organizacija zastopa zgolj eno skupino invalidov in ne več, saj slednje ustvarja tveganje diskriminacije znotraj iste invalidske organizacije. In sicer dvojne diskriminacije, saj že v osnovi diskriminirana skupina zaradi marginalnosti postane diskriminirana znotraj reprezentativne organizacije. Poveden primer so gluhoslepi znotraj reprezentativne organizacije, katere pretežna skupina so sicer gluhi.