Z zanimivim zapisom iz karantene predsednika Združenja DLAN, Janka Plesca, zaključujemo cikel objav “Kako ljudje z gluhoslepoto preživljajo dneve karantene”, saj Dnevni center za ljudi z gluhoslepoto po devetih tednih ponovno odpira svoja vrata. Iskrena hvala članom, da ste z nami delili delček svojega vsakdana, in hvala vsem, ki ste prebirali njihove zgodbe, pesmi in anekdote. Veselimo se ponovnega srečanja z vami.
KASETA – kdo se še spomni?
3. zapis
Pa sem jo srečal, govorno kaseto mislim. Velikokrat sem mislil nanjo. Vedel sem, da mora biti tu nekje, ob poslušanju ostalih sem si res želel, da mi pride pod roke.
To je kaseta, ki me je ponesla nazaj v leta, ko sem še obiskoval zdravilišče Atomske toplice, kjer je bilo vedno lepo in zanimivo. Med enim od obiskov sem na »mehurčkih« v bazenu zagledal nikogar drugega kot Jako Šraufcigerja. Joj, kako sem se ga razveselil, saj je bil moj vzornik. Komaj sem čakal, da se je naredilo prosto mesto tam v bazenu na »mehurčkih« zraven njega.
Vinko Šimek je njegovo pravo ime in je slovenski komik, moderator, televizijski in radijski voditelj, pevec, besedilopisec, tudi režiser in še kaj bi se našlo. Predvsem zaradi nastopov v liku Jake Šraufcigerja – lik junaka delavskega razreda si je zamislila Nela Eržišnik – velja za enega prvih stand-up komikov v Sloveniji. Na Dunaju, kjer je obiskoval igralsko šolo, so v njem odkrili komika. Skozi svoje delovanje pa je to odkritje samo še stopnjeval. V nastopih z Mišo Molk nam je popestril priljubljeno TV-oddajo Križanke. V svoji bogati ustvarjalni poti je izdal še v času Jugoslavije več zelo uspešnih kaset in plošč, prejel kar 8 zlatih plošč oz. kaset. Imel je tudi eno najbolj prodajanih govornih kaset v tistem času in kar 72 razprodanih dvoran na svojih turnejah, kar je bila res zavidanja vredna številka. Napisal je besedilo in uglasbil himno za smučarsko tekmovanje Zlata Lisica. Sodeloval je z Nedeljskim dnevnikom, pisal za revijo Stop in Anteno. Veliko je nastopal v Avstriji, na televiziji je vodil različne oddaje, zagotovo najprepoznavnejša prireditev je bila Marjanca, ki jo je prirejal kar 10 let.
Mi mejaši smo pajdaši – tako sta prepevala o odnosih med sosedi z Dudekom. Saj ga poznate, Dudeka? Lik, ki ga je sama dobrota in veliko srce in ga je upodobil žal že pokojni hrvaški igralec Martin Sagner.
No, dovolj besedi o dosežkih gospoda Vinka. Tam na »mehurčkih« v bazenu sva lepo poklepetala, se nasmejala in marsikatero vedro o njegovih vlogah podala. Zaupal sem mu tudi, da v Ljubljani živi moj svak, ki mu je zelo podoben, tako zelo, da se je kdaj tudi že zgodilo, da so ga ljudje ogovorili in povprašali, ali je on Jaka Šraufciger.
Aja, pa spomnim se tudi, kako mi je bila všeč in mi je še vedno všeč njegova pesem 40 let. V njej govori o tem, da take generacije, kot je naša, ne delajo več … dajte, poiščite jo na spletu in si jo privoščite poslušati tudi vi, zaplavajte v spomine svoje mladosti.
Po letu 2010 se kot upokojenec – je namreč moja generacija – gospod Vinko pojavlja priložnostno, največkrat nastopa na festivalih, kot so Lent, StandUpFest, mogoče tudi kje drugje. Nič več ga ne vidimo na televiziji, razen ob kakšnih starih ponovitvah, pa saj ga tako in tako ne bi mogel več gledati, ker sem popolnoma izgubil vid. Lahko pa ga poslušam, saj imam kasete in hvaležen sem mu za to. V časopisu Večer, tako mi je povedala moja osebna asistentka, so pred kratkim zapisali, da je težka bolezen znanemu štajerskemu humoristu, voditelju, pevcu vzela precej kilogramov, a se ne da in se vrača k nastopom. O vseh nastopih, ki jih je bilo res že veliko, piše tudi knjigo, ki jo želi izdati.
Jaz rečem pa samo še to: gospod Vinko Šimek, v liku Jake Šraufcigerja in tudi z ostalim vašim delom ste dobro poskrbeli za humoristično plat življenja vseh nas, hvala vam in še vedno ste mi navdih. Prav vesel bi bil, če bi se najini poti še kdaj križali. Veselim se tudi vaše knjige. Mogoče izide tudi v zvočni obliki in bo dostopna tudi nam, ki ne vidimo, malo pa še slišimo.
Napisal: Janko Plesec
