Spoštovane članice, spoštovani člani, cenjeni sodelujoči,
obdobje, v katerem se trenutno nahajamo, je drugačno od tega, kar smo bili doslej vajeni. Z gotovostjo pa je to obdobje priložnost, da pogledamo vase, si znova zastavimo cilje (male in velike korake), postorimo vse tisto, za kar doslej ni bilo dovolj časa …
Z vami želimo deliti nekaj utrinkov, misli, anekdot, ki so nam jih v teh posebnih okoliščinah iz svojega domačega okolja posredovali nekateri izmed naših članic in članov. S tem želimo spodbuditi člane združenja ter osveščati širšo javnost o tem, kako dneve karantene preživljajo ljudje z gluhoslepoto.
Predsednik Združenja DLAN Janko Plesec z nami znova deli svoje misli in spomine.
Kaseta – kdo se še spomni?
2. zapis
Takrat v 70. ali 80. letih, ko smo še živeli v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, je Tone Fornezzi – Tof v sodelovanju z Marjanom Kraljem in Belimi vranami posnel ploščo z imenom »Rdeča plošča o povprečnem Slovencu«. Tako ime je dobila zato, ker je bila izdelana iz rdečega granulata in je bila dejansko rdeče barve. Za začetek so natisnili deset tisoč malih rdečih plošč. Brez reklame so se vse prodale v rekordnem času, v nekaj dneh. A za veselega vandrovčka Janka tudi to ni bilo ovira. Ne spomnim se več, kje sem si jo izposodil. Presnel sem si jo na kaseto in tako je ostala v mojem arhivu vse do danes. Zgodba Rdeče plošče je dvignila veliko prahu pri tedanjih oblasteh, državno tožilstvo je celo uvedlo kazenski postopek proti avtorju. K sreči se je vse dobro končalo. Dokazni material je na tožilstvu izginil in tako ni bilo postopka. Bila pa je dobra reklama.
Tof je takrat veliko povedal. Nekaterim se je to zdelo zabavno, drugi se niso strinjali. Jaz pa se še vedno od srca nasmejim, še posebej ob naslednjih stavkih, ki jih z veseljem delim z vami (citirano po posnetku Toneta Fornezzija – Tofa):
»No, in to sem jaz, povprečni Slovenec, rojen v kapitalizmu, vendar ne po lastni krivdi, nesrečna generacija, za pravo revolucijo premlad, za seksualno revolucijo prestar. Dvojnih let nimam in denarja tudi ne. Nimam kolajn, imam pa kolo. Nimam spomenice, imam pa spomine na lepšo prihodnost, saj vendar živim v socializmu, tudi ne po lastni krivdi.«
»No, tako lahko sklepamo, da povprečni Slovenec ni niti genij niti norec, čeprav je znano, da je od genija do norca samo en korak. Imeli smo genije, samo preveč smo korakali.«
»Je pa tudi ta Rdeča plošča dokaz, da imamo pri nas izredno demokracijo, res izredno demokracijo. Imamo ničkoliko predsednikov, sekretarjev, načelnikov, šefov, vodij, tajnikov in kaj vem še kaj, a narod, narod posluša pa kralja, še posebej v nedeljo zvečer. To je kralj posebne sorte, Marjan, ne vem, če je tale trenutek nedelja zvečer, ampak vseeno ga poslušajte. Košta ne veliko in človek se ne krega, ampak poje, poje o kavi.«
In zato v teh čudnih korona časih še bolj upoštevajmo nasvet Marjana Kralja iz tistih davnih let, ki pravi tako (citat po posnetku Marjana Kralja): »Naj gre se vse solit, a mi vsi pa kavo pit.« Uživajte v dobri družbi ob dobri kavi – to vam želim veseli vandrovček Janko.
Moje naslednje javljanje je tudi zame presenečenje. Le katera kaseta mi bo zbudila naslednji spomin in zapis?
Zapisala: Milena Krizman
