Spoštovane članice, spoštovani člani, cenjeni sodelujoči,
obdobje, v katerem se trenutno nahajamo, je drugačno od tega, kar smo bili doslej vajeni. Z gotovostjo pa je to obdobje priložnost, da pogledamo vase, si znova zastavimo cilje (male in velike korake), postorimo vse tisto, za kar doslej ni bilo dovolj časa …
Z vami želimo deliti nekaj utrinkov, misli, anekdot, ki so nam jih v teh posebnih okoliščinah iz svojega domačega okolja posredovali nekateri izmed naših članic in članov. S tem želimo spodbuditi člane združenja ter osveščati širšo javnost o tem, kako dneve karantene preživljajo ljudje z gluhoslepoto.
Izpod rok gospe Jožice nastajajo čudovite slike, skladbe za klavir in zgodbe. Z občudovanja vredno voljo premaguje ovire in uresničuje svoje dolgoletne sanje.
Koronavirus in učne ure,
2. zapis
Z asistentom Tomažem nadaljujeva z učenjem lormove abecede, počasi jo bom kar dobro osvojila, komaj čakam. Moram reči, da sem se v teh zaprtih dneh resnično ogromno naučila. Tomaž je dober učitelj, tudi za računalništvo. Ampak dnevi tako hitro minevajo in skoraj zmanjkuje časa za vse cilje, ki sem si jih zadala. Pišem svojo življenjsko zgodbo, ki bo kmalu postala del romana. Slikam, tokrat na risalne liste, ker platna v domačem kraju ne dobim. Ta teden bom na sintesajzer zaigrala in posnela tudi “pesem z balkona” v znak podpore ljudem v času koronavirusa.
