GLUHOSLEPOTA
Gluhoslepota je samostojna invalidnost, ki izhaja iz resne hkratne okvare sluha in vida, pri kateri se prizadeta čutila med seboj ne morejo nadomestiti. Gluhoslepota v različnem obsegu omejuje dejavnosti in polno udeležbo v družbi. To vpliva na družabno življenje, sporazumevanje, dostop do informacij, orientacijo in sposobnost prostega ter varnega gibanja.
Gluhoslepota je stoodstotna invalidnost in ne le telesna okvara.
Pri ljudeh z gluhoslepoto so prisotne različne kombinacije okvare sluha in vida:
– gluhota in slepota,
– gluhota in slabovidnost,
– naglušnost in slepota ter
– naglušnost in slabovidnost.
Poleg okvare sluha in vida pa ima posameznik lahko še druge okvare ali bolezenska stanja. Prav zato govorimo o izjemni raznolikosti skupine ljudi z gluhoslepoto.
Sindromi in bolezni, ki povzročajo gluhoslepoto, so med drugim: sindrom CHARGE, Usherjev sindrom, Cornelia de Lange, rdečke, mikrocefalija, hidrocefalija, citomegalovirus, meningitis, prezgodnje rojstvo itd.
Vrste gluhoslepote:
– prirojena,
– pridobljena,
– starostna, ki je najpogostejša (po 65.letu starosti).
OSEBA Z GLUHOSLEPOTO
V skupino oseb z gluhoslepoto sodijo osebe, ki imajo okvaro sluha in vida do tolikšne mere, da se okvarjena čutila med seboj ne morejo nadomestiti. Poleg gluhoslepote ima posameznik lahko še druge okvare in/ali bolezenska stanja.
Ljudje z gluhoslepoto se zanesljivo lahko opirajo le na čutila dotika, vonja in okusa. Pri nadomeščanju hkratne okvare vida in sluha tako postane posebej pomemben dotik. S pomočjo dotika se izvajajo številni načini sporazumevanja z osebo z gluhoslepoto. Dotik je tisti, ki omogoča najzanesljivejši prenos vseh informacij.
Oseba z gluhoslepoto potrebuje individualen, prilagojen strokovni pristop, zato da se lahko sporazumeva, je razumljena in se osebnostno razvija. Razumeti in biti razumljen je ena temeljnih potreb, ki jih ima človek kot družbeno bitje. Zaradi hkratne okvare vida in sluha oseba z gluhoslepoto v različnem obsegu potrebuje tudi spremstvo in osebno pomoč pri vključevanju v družbene aktivnosti.
KOLIKO JE OSEB Z GLUHOSLEPOTO
Raziskava z naslovom Mapping Opportunities for Deafblind People across Europe, ki jo je leta 2014 v 27 evropskih državah opravilaEvropska mreža gluhoslepih (European Deafblind Network – EDBN), opirajoč se na raziskavo, ki je bila izvedena s strani Centra za raziskave invalidnosti (ang. Centre for Disability Research – CeDR) v Veliki Britaniji leta 2010, kaže, da se incidenca gluhoslepote bistveno poveča s starostjo. Prišli so do podatka, da je v 27 sodelujočih državah Evrope skupno skorajda tri milijone oseb z gluhoslepoto.
Raziskava dokazuje strmo naraščanje prisotnosti gluhoslepote pri posameznikih z visoko starostjo, kar pomeni 13 odstotkov med posamezniki, starejšimi od 90 let.
Za Slovenijo tako velja naslednja ocena prisotnosti gluhoslepote pri skupnem številu prebivalcev 2.010.347 (podatek iz leta 2013): do 65. leta starosti 3.389, od 66. leta naprej 6.312 in skupno 9.702 osebi z gluhoslepoto.
Več informacij o raziskavi Mapping Opportunities for Deafblind People across Europe je dostopnih na spodnji povezavi:
http://siketvak.hu/wp-content/uploads/2014/07/Final-Report-Deafblind-Indicators.pdf
