V okviru projekta DLAN BERE, ki ga financira Ministrstvo za kulturo in je namenjen predstavljanju in uveljavljanju slovenskega jezika, smo obravnavali življenjsko delo Josipa Jurčiča. Na kratko je strokovna delavka Vlasta Hojan predstavila njegovo življenje, od zgodnjega otroštva zaznamovano in obogateno z zgodbami in pravljicami, ki mu jih je pripovedoval njegov stari oče. Zanimivo je, da si je kruh s pisateljevanjem služil že v osnovni šoli. Pripovedko o beli kači je napisal pri sedemnajstih letih. Leta 1868 je po nasvetu Frana Levstika napisal prvi slovenski roman Deseti brat.
Ogledali smo si knjižno izdajo knjige, ki jo je ilustriral Maksim Gaspari (Mladinska Knjiga, Ljubljana – 1979) in podrobneje predelali pomen ter vlogi dveh pomembnih likov romana: tragično osebo Martinek Spaka – Desetega brata in Krjavlja, neuničljivega krepkega šaljivca, ki spretno krmari v tistih časih ter pusti pečat v spominu bralcev, ki se je prerasel v pridevnik krjaveljski in celo v poimenovanje industrijskega izdelka, vrsto kakovostnega kruha “Krjavljev kruh”.
Josip Jurčič študija na Dunaju ni končal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, vrnil se je v Maribor in kasneje v Ljubljano, kjer je l. 1880 skupaj z Jankom Kersnikom, Franom Levcem in Ivanom Tavčarjem ustanovil Ljubljanski zvon, za katerega je pisal vse do svoje smrti. Umrl je v Ljubljani in je pokopan na Navju.
Vlada Republike Slovenije je leta 2021, ob 140. obletnici smrti, razglasila kulturno leto Josipa Jurčiča.
